Kakovost zraka v stavbah vpliva na širjenje bolezni

Avtor Joseph G. Allen

Članek je bil objavljen 4. marca, 2020, na spletni strani The New York Times


Pravilno prezračevanje, filtracija in vlažnost v prostorih zmanjšujejo širjenje patogenov, kot je novi koronavirus.

Avtor Joseph G. Allen
Dr. Allen je vodja programa Healthy Buildings (zdrave stavbe) na šoli za javno zdravje Harvard T.H. Chan School of Public Health.

Ta članek je prevod objavljenega članka v reviji The New York Times, in je na voljo na tej povezavi.

Bolnišnica EverGreenHealth v ZDA, kjer sta umrla dva okužena z novim virusom Covid-19. (Vir: Grant Hindsley za The New York Times)

V državi New York je leta 1974 dekle, okuženo z ošpicami, odšlo v šolo. Čeprav je bilo cepljenih 97 odstotkov njenih sošolcev, jih je zbolelo 28. Okužili so se dijaki iz 14 razredov, čeprav je bila »bolnica nič« samo v svoji učilnici. Krivec? Obtočni način delovanja prezračevalnega sistema, ki je vsrkaval virusne delce iz njene učilnice in jih razširil po šoli.

Kot je razvidno iz tega zgodovinskega primera, so stavbe zelo učinkovite pri širjenju bolezni.

In danes?

Najbolj odmeven dokaz o vplivu stavb na širjenje koronavirusa je križarka, ki je v bistvu plavajoča stavba. Od približno 3000 potnikov in članov posadke v karanteni na križarki Diamond Princess se jih je vsaj 700 okužilo z novim koronavirusom. Stopnja okužbe je bila torej bistveno višja kot v Vuhanu na Kitajskem, kjer je bolezen prvič izbruhnila.

Kaj to pomeni za vse nas, ki nismo na križarki, se pa družimo v šolah, pisarnah ali stanovanjskih stavbah? Nekateri se morda sprašujejo, ali bi morali ubežati na podeželje, kot so to počeli ljudje v preteklosti v času epidemij. V gosto naseljenih urbanih področjih se virusna bolezen sicer lažje širi, po drugi strani pa lahko stavbe tudi preprečujejo kontaminacijo. To je ena od strategij nadzora širjenja bolezni, ki ji ne posvečamo pozornosti, kakršno bi si zaslužila.

Razlog je v tem, da še vedno ni točno znano, kako se širi novi koronavirus, ki povzroča Covid-19. Ameriški zvezni centri za nadzor in preprečevanje bolezni ter Svetovna zdravstvena organizacija so pri obravnavanju problematike zavzeli preveč ozek pristop. To je napaka.

Trenutne smernice temeljijo na dokazih, da se virus prenaša predvsem kapljično – z velikimi, včasih vidnimi kapljicami sline, ki jo izločimo med kašljanjem in kihanjem. Zato je na mestu priporočilo, da zakrijemo kašelj in kihanje v rokav, si umivamo roke, čistimo površine in prekinemo socialne stike.

Vendar ko ljudje kašljajo ali kihajo, ne izločajo le večjih kapljic, temveč tudi manjše aerosolne delce, imenovane kapljična jedra, ki lahko ostanejo v zraku in se prenašajo po stavbi.

Raziskave dveh nedavnih koronavirusov so pokazale, da sta se prenašala po zraku. Eden od teh koronavirusov je namreč povzročil okužbo spodnjega dihalnega trakta, kar je bila posledica vdihavanja zelo majhnih delcev, ki so prišli globoko v pljuča.

In tu smo spet pri stavbah.

S slabim upravljanjem stavb lahko ustvarimo pogoje, v katerih se bolezen lažje širi. Če pa poskrbimo za dobro upravljanje stavb, se lahko šole, pisarne in domovi aktivno vključijo v boj proti boleznim.

Kaj bi morali narediti?

Z ogrevalnimi in prezračevalnimi sistemi (ali odpiranjem oken) bi morali v stavbah zagotoviti več svežega zraka, s čimer se zniža količina onesnaževalcev v zraku in zmanjša možnost okužbe. Že dolga leta pa delamo ravno nasprotno: zatesnjujemo okna in v prostorih uporabljamo obtočni zrak. Zaradi tega so na primer šole in poslovne stavbe kronično premalo prezračevane. V takšnih pogojih se bolezni, med drugim norovirus ali sezonska gripa, hitreje prenašajo, vse skupaj pa lahko vpliva tudi na kognitivne funkcije.

Študija, objavljena lansko leto, je pokazala, da je celo najnižja raven vnosa zunanjega zraka v stavbo zmanjšala prenos gripe za 50 do 60 odstotkov pri ljudeh v stavbi, ki so bili sicer cepljeni.

V stavbah običajno zrak kroži, kar dokazano povečuje tveganje za okužbo med izbruhi bolezni, saj se onesnažen zrak iz enega prostora pretaka v druge dele stavbe (tako kot v omenjenem primeru ošpic v šoli). Kadar je zelo hladno ali zelo vroče, lahko imamo v šolski učilnici ali pisarni samo obtočni zrak iz prezračevalnega sistema. To je recept za katastrofo.

Če zrak res mora samo krožiti, lahko zmanjšate tveganje navzkrižne kontaminacije s povečanjem stopnje filtracije. Večina stavb uporablja filtre nizke stopnje, ki lahko zajamejo manj kot 20 odstotkov virusnih delcev. Večina bolnišnic pa uporablja filtre z oceno MERV 13 ali več. In z dobrim razlogom – ti filtri lahko zajamejo več kot 80 odstotkov virusnih delcev v zraku.

Pri stavbah brez mehanskih prezračevalnih sistemov ali če želite dopolniti sistem prezračevanja v stavbah na območjih z visokim tveganjem, so prenosni čistilci zraka lahko učinkoviti tudi pri nadzoru koncentracije delcev v zraku. Večina kakovostnih prenosnih čistilcev zraka uporablja filtre HEPA, ki zajamejo 99,97 odstotka delcev.

Ti pristopi so podprti z empiričnimi dokazi. V nedavni študiji naše ekipe, ki smo jo pravkar poslali v recenzijo, smo ugotovili, da je pri boleznih, kot so ošpice, ki se prenašajo po zraku, mogoče znatno zmanjšati tveganje s povečanjem stopnje prezračevanja in filtracije. (Pri ošpicah imamo nekaj, česar za koronavirus še nimamo, in je še bolj učinkovito – cepivo.)

Obstaja tudi veliko dokazov, da virusi bolje preživijo pri nizki vlažnosti – ki je pogosta v klimatiziranih prostorih pozimi ali poleti. Nekateri ogrevalni in prezračevalni sistemi so opremljeni za vzdrževanje vlažnosti v optimalnem območju od 40 do 60 odstotkov, večina pa ni. V tem primeru lahko prenosni vlažilci povečajo vlažnost v prostorih, zlasti v stanovanjih.

In nenazadnje, koronavirus se lahko širi z onesnaženih površin, kot so kljuke na vratih in pulti, gumbi v dvigalih in mobilni telefoni. Pogosto čiščenje teh površin, ki se jih veliko dotikamo, lahko pomaga preprečevati okužbe. Doma in v okolju z nizkim tveganjem so okolju prijazna čistila dovolj učinkovita. (V ZDA bolnišnice uporabljajo razkužila, ki jih je odobrila agencija za okoljevarstveno zaščito EPA.) Kadar so prisotni okuženi posamezniki, pa je doma, v šoli in v pisarni najbolje, da čistite pogosteje in intenzivneje.

Za omejevanje posledic te epidemije bo potreben celostni pristop.

Pri tolikšni negotovosti se moramo proti tej zelo nalezljivi bolezni boriti z vsemi sredstvi. To pomeni tudi, da uporabimo skrivno orožje v našem arzenalu – stavbe, v katerih živimo in delamo.

Joseph Allen (@j_g_allen) je vodja programa Healthy Buildings na šoli za javno zdravje Harvard T. H. Chan School of Public Health in soavtor knjige »Healthy Buildings: How Indoor Spaces Drive Performance and Productivity.« Čeprav Dr. Allen prejema sredstva za raziskave prek različnih podjetij, fundacij in neprofitnih skupin v gradbeni industriji, ni nobena od njih sodelovala pri pripravi tega članka.