Tipi prezračevalnih sistemov

Poznamo naravne, hibridne in mehanske sisteme, ki se naprej delijo na sisteme z rekuperacijo toplote in sisteme brez rekuperacije. Hkrati je prezračevanje lahko centralno ali lokalno. Vsak sistem pa ima svoje prednosti in slabosti. In kateri so najbolj priljubljeni?

Pasivni prezračevalni sistemi brez rekuperacije toplote

Prezračevanje s pomočjo pasivnih elementov je cenovno najbolj ugodna rešitev, ki zadovoljivo pomaga pri problemu nezadostnega prezračevanja. Zaradi napredne filtracije in dušenja zvoka pa je dosežena tudi visoka stopnja udobja.

Kako naprave delujejo?

Ena od poglavitnih nalog kakovostnih oken je dobro tesnjenje, ki praktično onemogoča stalno naravno prezračevanje. Čeprav se lahko veliko reši z odpiranjem oken, je tukaj pomislek glede energetske potratnosti in varnosti takega načina prezračevanja. Nekateri proizvajalci vstavljajo v okenski okvir celo prezračevalne odprtine, kar pa skorajda izniči namen kakovostnih in dobro zatesnjenih oken. Uporablja se tudi higrosenzibilne rešetke, ki so vgrajene neposredno pod okni. Skozi te rešetke vstopa sveži zrak v odvisnosti od zračne vlage; zrak pa se odvaja z zmogljivimi kopalniškimi ventilatorji.

Prednost je predvsem cena in manjši gradbeni poseg

Tukaj je prednost predvsem cena, hkrati pa se dokaj učinkovito reši problem slabega zraka brez večjih gradbenih del. Slabost je predvsem v tem, da ni rekuperacije toplote, ni inteligentnega krmiljenja prezračevanja, hkrati pa se lahko v hladnejših mesecih pojavlja problem vdora hladnega zraka. Problem lahko predstavlja tudi vdor zvoka in delcev iz zraka.
Tukaj je treba omeniti, da je skupaj s to rešitvijo nesmiselno vložiti v okna boljše kakovosti s povečano zvočno izolativnostjo, ker so karakteristike zvočne izolacije odvisne od najšibkejšega člena – v tem primeru higrosenzibilne rešetke. Nadgradnja zgornjega sistema s higrosenzibilnimi rešetkami obsega sistem z napravami AirControl, ki so popolnoma skrite v okvir oken in skrbijo za filtracijo zraka.

Spodaj je prikazan pasivni prezračevalni sistem AirControl proizvajalca Ventomaxx GmbH. Naprava ima dušilne elemente, filter in nastavek za vgradnjo v okenski okvir. Dosega lastnosti dušenja zvoka iz zunanjosti v notranjost 47 dB(A), z dodatnimi dušilnimi elementi pa tudi do 65 dB(A).

Slabosti pasivnih prezračevalnih sistemov

• Ni rekuperacije toplote
• Ni inteligentnega krmiljenja prezračevanja
• Možnost zaznave hladnega zraka

Prednosti pasivnih prezračevalnih sistemov

• Cenovno ugodna rešitev
• Nimajo elektronskih delov in so izredno nezahtevne za vzdrževanje
• Napredne možnosti vgradnje, dušenja zvoka in filtracije zraka

Praktičen primer pasivnega prezračevalnega sistema

Spodaj je prikazana stanovanjska hiša z približno 170 m2 tlorisne površine in s pasivnim prezračevalnim sistemom.

Lokalni prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote

V drugo skupino izdelkov se uvrščajo lokalni, oziroma decentralni prezračevalni sistemi. Ti sistemi se enostavno vgradijo v zid, ne zahtevajo obsežnejših gradbenih del ter do določene mere rešijo problem nezadostnega prezračevanja. Izmenično dovajajo in odvajajo zrak ter so s svojim videzom in delovanjem skoraj popolnoma neopazne.

Kako naprave delujejo?

Lokalne prezračevalne enote z vračanjem toplote s pomočjo keramičnega prenosnika toplote prenašajo toploto iz iztrošenega zraka na dovajani zrak. Tukaj ločimo naprave, ki hkrati dovajajo in odvajajo zrak – lokalne prezračevalne naprave; ter naprave, ki delujejo izmenično – decentralne prezračevalne naprave. Poimenovanje »lokalno prezračevanje« se v praksi uporablja za vse naprave, ki lokalno oziroma decentralno rešujejo problem prezračevanja v posameznemu prostoru.

Naprave delujejo v paru

Lokalne prezračevalne naprave, ki se vgradijo neposredno skozi zid ali v okenski okvir. Naprave, ki imajo potrebne krmilne elemente vgrajene že na sami napravi, so še posebej uporabne, saj je treba poskrbeti le za napajanje. Tukaj naprave delujejo v paru, možna pa je tudi neparna postavitev. Število naprav je potrebno preračunati glede na velikost stanovanja in število oseb. Osnovno pravilo je, da je treba za 25 kvadratnih metrov namestiti eno napravo z vračanjem energije.

Te naprave delujejo izmenično: približno 70 sekund zrak dovajajo, približno 70 sekund pa ga odvajajo; tako se ogreje in ohladi keramični prenosnik. Zrak, ki vstopa v stanovanje, se segreje na primerno temperaturo.

01 Podaljšan kanal za odtok kondenza
02 Kovinska zaščitna rešetka
03 Ploščat kanal za vgradnjo v okensko špaleto
04 Plastični modul za vgradnjo v konstrukcijo zgradbe
05 Keramični entalpijski prenosnik toplote z 90 % izkoristkom
06 Ventilator EC za tiho delovanje in doseganje želenega pretoka zraka
07 Elektrostatičen filter G3
08 Sobni pokrov

Kakšne so prednosti lokalnih prezračevalnih sistemov?

Lokalno prezračevanje omogoča kontrolirano prezračevanje in dovaja svež zrak z rekuperacijo toplote, je visoko zvočno izolativno in filtrira delce iz zraka. Hkrati pa ne posega v arhitekturno zasnovo objekta, saj ne zahteva posebnih elementov za distribucijo zraka in je pri delovanju skoraj neopazno.

Prednosti so predvsem v tem, da imamo v stanovanju svež zrak pri visoki stopnji vračanja energije ter posledično udobja, hkrati pa so potrebni samo manjši gradbeni posegi. Ker ni treba namestiti sistemov distribucije zraka, se prihrani tudi bivalni prostor, naprave pa so majhne in kompaktne. Skrijejo se lahko tudi v okenski okvir ter so na zunanji in notranji strani praktično neopazne. Do določene tlorisne površine so tudi bolj ugodne kot centralni prezračevalni sistemi, izognemo pa se tudi čiščenju prezračevalnih cevi.

Kakšne so slabosti?

Vendar pa ima tak sistem tudi svoje slabosti. Prva je ta, da ta prezračevalni sistem zagotavlja dejansko manj pretoka zraka, kot je to navedeno na tehničnih podatkih naprav. Naprave namreč delujejo izmenično, kar pomeni, da je zagotovljeni pretok zraka za polovico manjši od navedenega. To pomeni, da v praksi s temi napravami stežka dosežemo zahtevane količine zraka glede na prostornino stanovanja in glede na osebe v gospodinjstvu.

Za zdravo in učinkovito delovanje potrebuje namreč vsaka oseba, v skladu s smernicami pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji, 30 m³/h svežega zraka. Je tako manj primerna za določene tipe prostorov, kjer je v določenem trenutku ali pogosteje lahko večje število ljudi.

Druga slabost je tudi ta, da imamo s tem sistemom več virov hrupa, ki so razporejeni po celem stanovanju ali hiši. Nameščajo se tudi v spalnice, kjer pa se naprave zaradi šuma pogosto ponoči ugaša ali pa povsem zmanjša. To pomeni, da se zahtevane ravni pretokov zraka še težje doseže, ravni CO2 pa lahko narastejo. Je pa po nekaterih raziskavah za človeka v fazi spanja dovolj že 15 m³/h svežega zraka na osebo.

Pri namestitvi teh naprav smo tudi omejeni s tlorisom prostora in postavitvijo pohištva. Neustrezna postavitev naprav lahko poslabša učinkovitost prezračevanja, hkrati pa lahko smrad iz kopalnice in kuhinje pri neustrezni postavitvi prehaja v druge prostore.

Slabosti lokalnih prezračevalnih sistemov

• Omejen pretok zraka
• Šumnost naprav
• Možno prehajanje smradu med prostori (ob nepravilnem načrtovanju)

Prednosti lokalnih prezračevalnih sistemov

• Enostavna vgradnja in prihranek pri prostoru
• Cenovno ugodna rešitev za manjša stanovanja
• Enostavno vzdrževanje in čiščenje

Praktičen primer lokalnega prezračevalnega sistema

Spodaj je prikazana stanovanjska hiša z približno 170 m² tlorisne površine in s lokalnim sistemom prezračevanja. Tukaj je bila dosežena optimalna izmenjava zraka glede na tloris, hkrati pa smo se izognili prehodu onesnaženega zraka iz kuhinje in kopalnice v druge prostore.

Več o lokalnem prezračevanju si lahko preberite v brošuri.

Centralni prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote

Centralni prezračevalni sistem je z vidika zagotovljene količine svežega zraka in same razporeditve dovodov in odvodov najbolj ustrezen sistem za stanovanjske hiše v fazi gradnje. Omogoča najbolj dovršene načine prezračevanja, najbolj fleksibilne načine vgradnje in ima najbolj napredne načine upravljanja.

Centralni prezračevalni sistemi so na trgu najbolj številčno zastopani in tudi najbolj raznoliki. Te naprave prek razvoda prezračevalnih cevi odvajajo in dovajajo zrak. V naprave je vgrajen prenosnik toplote, ki omogoča prenos toplote med dovodnim in odvodnim zračnim tokom.

Obstaja več tipov centralnih prezračevalnih naprav

Poznamo več različnih tipov centralnih prezračevalnih naprav, ki se razlikujejo predvsem glede na vrsto izmenjevalnika toplote. Najpogostejše so naprave s protitočnimi prenosniki toplote z visoko učinkovitostjo vračanja toplote. Zračna tokova sta med seboj popolnoma ločena. Pri tem načinu vračanja toplote je treba zagotoviti odvod kondenzata, ki se v zimskem obdobju pojavlja na strani odvodnega zraka.

Manj znani, vendar izredno učinkoviti in v zadnjemu času čedalje bolj uveljavljeni so rotacijski prenosniki toplote. Ta prenosnik se počasi vrti, kar pomeni, da odvodni in dovodni zrak izmenično prehajata skozi prenosnik. Glavna prednost tega regenerativnega prenosnika je konstantna učinkovitost tudi pri izredno nizkih temperaturah in delno vračanje vlage iz zavrženega na sveži zrak. Odporen je tudi proti zmrzali, odvod kondenzata pa ni potreben.

Kaj so prednosti centralnih prezračevalnih sistemov?

Pri centralnih prezračevalnih napravah se lahko odvode optimalno razporedi po hiši ali stanovanju. Pri postavitvi smo veliko manj namreč omejeni z dostopom do zunanjih sten, ampak se lahko odvodne in dovodne ventile razporedi po hiši na mesta, kjer jih res potrebujemo. Odvodni ventili pa so postavljeni v kuhinji, kopalnici, v shrambi itd. Zrak pa prav tako vedno potuje v eno smer.

Zrak potuje od tam, kjer ga potrebujemo, do tam, kjer je dobro, da ga odvajamo. Ni namreč izmeničnega dovajanja in odvajanja zraka. Odvodni ventili v kuhinji imajo prav tako dodaten žičnat filter. Centralno prezračevalni sistem je možno načrtovati tudi z dovodi in odvodi v vsakem prostoru posebej. S tem dosežemo, da skoraj ni gibanja zraka med različnimi prostori. Tak način zagotavlja kar nekaj prednosti, zahteva pa tudi zelo skrbno načrtovanje.

Dobra stran centralnega prezračevalnega sistema je tudi ta, da lahko z dušilci zvoka zelo dobro zadušimo zvok v spalnici, ki tako ne moti spanca. Če pa se slučajno pojavi potreba po dodatnem dušenju zvoka, pa se vedno lahko namestijo dodatni dušilci zvoka, ali pa dušilne pene v dovodne ventile, ki uravnavajo pretok zraka in dušijo zvok. Centralne prezračevalne naprave zagotavljajo ustrezno razporeditev in količino zraka.

Kaj pa čiščenje cevi?

Podjetja, ki tržijo izključno lokalne prezračevalne sisteme, se pogosto tudi obregnejo ob čiščenje razvodov cevi po stanovanju. V praksi je to manjši problem, kot se to pogosto navaja. Vse fleksibilne cevi so antistatične in antibakterijske, razdelilne komore pa imajo revizijske odprtine, kjer lahko s specializiranimi orodji po 10-15 letih te razvode tudi očistite. Centralna prezračevalna naprava mora vedno delovati, le tako se zagotovi, da se v ceveh ne nabere umazanija. Če se napravo pravilno vzdržuje, če stalno deluje in če se filtre menja takrat, ko je to priporočeno, je bojazen glede nastanka umazanije neutemeljena.

Kakšne so slabosti?

Glavna slabost centralnega prezračevanja je predvsem v tem, da je za namestitev potreben večji gradbeni poseg v objekt. Z razvodi cevi tudi izgubimo nekaj uporabne površine, hkrati pa je investicija večja kot pa v lokalno prezračevanje.

Vendar pa glede na investicijo dobimo veliko bolj kakovostno zasnovan sistem kot je lokalni prezračevalni sistem.

Slabosti centralnih prezračevalnih sistemov

• Obsežnejša gradbena dela
• Višja investicija
• Izguba prostora zaradi distributivnih elementov za zrak

Prednosti centralnih prezračevalnih sistemov

• Zagotovljena ustrezna količina zraka
• Dovršena filtracija, regulacija in dušenje zvoka
• Vračanje vlage in odpornost proti zmrzali (rotacijski prenosnik)

Praktičen primer centralnega prezračevalnega sistema

Spodaj je prikazana stanovanjska hiša z približno 170 m² tlorisne površine in z centralnim sistemom prezračevanja. Tukaj je bila dosežena optimalna izmenjava zraka glede na tloris.

Kateri sistem je torej najboljši?

Lokalno prezračevanje je lahko dobra in v nekaterih primerih edina možna rešitev. Z vidika količine dovedenega zraka in udobja pa težko primerljiva s centralnim prezračevalnim sistemom.

Izbira tipa sistema je povsem odvisna od tlorisa stanovanjskega objekta, lokacije in želja posameznika.

Centralno prezračevanje je bilo v primerjavi z lokalnim dolgo nesporni zmagovalec glede na kvaliteto in učinkovitost prezračevanja. Napredek v tehniki je te razlike zmanjšal, lokalno prezračevanje pa je postalo primerljiva in v primerih, kjer smo s prostorom omejeni ali pa pri sanacijah objektov, tudi boljša rešitev za problem prezračevanja v stanovanju.

Glede na stroške namestitve in dobo vračanja investicije so rešitve s pasivnim dovodom in odvodom zraka s pomočjo kopalniškega ventilatorja bolj ekonomična odločitev, ustrezno manjše pa je udobje. Lokalno prezračevanje je lahko dobra in v nekaterih primerih edina možna rešitev. Z vidika količine dovedenega zraka in udobja pa težko primerljiva s centralnim prezračevalnim sistemom.

Za zaključek: lokalne prezračevalne naprave v večji meri priporočamo za sanacije obstoječih objektov, za situacije, kjer drug tip prezračevanja ni mogoč, in za večstanovanjske objekte, kjer je problematičen prostor.

Centralne prezračevalne naprave priporočamo predvsem za novogradnje.

Avtor: Žiga Boštjančič, BOSSPLAST